Čebelarstva Pislak Bali
Začetek postavljajo v leto 1946, ko je Janko Pislak, legendarni slovenski čebelar, kot dvanajstleten fantič kupil svoj prvi roj čebel z denarjem, ki ga je dobil za birmo. Čebelarijo že tretjo generacijo. danes čebelarijo na približno 2600 gospodarskih panjih, ki so postavljeni na različnih lokacijah od Pohorja preko Dravskega polja, po haloških gričih vse do meje s Hrvaško. Leta 2007 so uvedli stalni nadzor v pridelavi medu, matičnega mlečka ter cvetnega prahu HACCP, lahko pa se pohvalijo tudi z lastnim priročnim laboratorijem, ki jim omogoča nadzor nad glavnimi parametri, ki so pokazatelji kakovosti medu. Leta 2013 so uspešno prestali nadzor kontrole kakovosti našega medu in pridobili pravico do uporabe označbe Slovenski med z geografskim poreklom SMGO. Zavedajo se pomena kvalitete in pridelkom ne dodajajo nobenih konzervansov ali drugih aditivov, hkrati pa so pozorni tudi na to, da čebele živijo v čim bolj neokrnjenem okolju.
Med je dragocena hrana rastlinskega izvora, ki jo čebele pripravljajo z nabiranjem nektarja ali medičine in medene rose ali mane na rastlinah, temu dodajo izločke lastnih žlez, vse skupaj zgostijo in shranijo v pokritih celicah satovja.
Matični mleček je najbolj cenjen čebelji proizvod. To je substanca, ki jo izločajo mlade čebele in je namenjena prehrani čebeljega zaroda prve tri dni življenja, čebelja matica pa je celo življenje hranjena izključno z matičnim mlečkom.
Cvetni prah ali pelod nabirajo čebele na cvetovih rastlin, v panju pa mu dodajo nekaj medu in encimov ter ga shranijo v celicah satovja. Kadar ga poberemo iz satovja, je to cvetni prah ‘izkopanec’, za razliko od ‘osmukanca’, ki ga pridobivamo s smukanjem kepic nabranega cvetnega prahu s čebele ob vhodu v panj.