+386 40 376 463
info@kasca.si

PON- PET: od 08:00 do 18:00
SOB: od 08:00 do 12:00

Najbrž niste pričakovali, da je vaš jutranji jogurt lahko vaš največji sovražnik. Ali pa, da kilogramom prijazna dietna pijača le ni tako prijazna do vas. Razvpita industrija namreč že lep čas prikriva zaskrbljujoče rezultate raziskav vpliva aspartama na naše zdravje. Le-ta namreč vsebuje 10% metanola, ki je lahko smrten že v dozi dveh čajnih žličk, saj se v telesu pretvori v formaldehid in mravljično kislino. V aspartamu prav tako najdemo fenilalanin in aspartamsko kislino, ki se sicer v kombinaciji z aminokislinami postopno razgradita, v tej sestavi pa hitro prideta do centralnega živčnega sistema v nenormalno visokih koncentracijah ter tako preveč stimulirata možganske celice, ki lahko posledično tudi odmrejo.

Aspartam uničuje spolno slo in povečuje težave s spolnostjo, ovira razvoj zarodka, povzroča splave in prirojene napake, povzroča migrene, multiplo sklerozo, diabetes, alzheimerjevo bolezen in tumorje. Ko se količina fenilalanina v krvi nosečnice dvigne 5-kratno, plod utrpi 10% zmanjšanje IQ-ja.

Napačno je tudi mišljenje, da aspartam pomaga pri izgubi teže. Kljub temu, da gre za t.i. dietični dodatek prehrani, fenilalanin v aspartamu zavira nastajanje serotonina, spojine, ki med drugim regulira sitost. Strokovnjaki tako povezujejo problem povečanega števila predebelih ljudi po letu 1980 z istočasnim pojavom takoimenovanih dietnih izdelkov z aspartamom. London Evening Standard je leta 2005 poročal o ljudeh na kliniki, ki so bili na robu norosti zaradi nespečnosti, tesnobe in težav z razmišljanjem, vendar se jim je stanje po prenehanju uživanja aspartama čudežno izboljšalo. Raziskave leta 1994 na Harvardu  so dietno sodo povezale z zlomi kosti pri 14-letnih dekletih. Vodnik po dodatkih v živilih, ki ga je izdal Northern Allergy Centre iz Avstralije, pod imenom aspartam navaja zgolj: »Aspartam ima preveč škodljivih učinkov, da bi jih naštevali v tem seznamu!«.

Največji vnos metanola v telo naj ne bi presegel 7,8mg na dan. En liter pijače, ki je oslajena z aspartamom, pa vsebuje okoli 56mg metanola. Tako ljudje, ki uživajo več aspartamskih izdelkov, v telo vnesejo 250mg etanola dnevno, kar 32-krat presega priporočeno mejo.

Aspartam si je zagotovil mesto v naši vsakodnevni prehrani z veliko pomočjo korupcije prehrambenih gigantov. Leta 1996 je bilo analiziranih 164 študij, od katerih jih je 74 podprla aspartamska industrija, 90  je bilo neodvisnih. Od slednjih je 83 navedlo eno ali več težav z aspartamom. Kar 6 od preostalih 7 raziskav, ki niso našle nobenih težav, pa je bilo vodenih s strani aspartamske industrije.

Aspartam najdemo v praktično vseh izdelkih z napisom »brez sladkorja«, predvsem v žvečilnih gumijih, dietnih pijačah, lahkih jogurtih ipd. Aspartam je umetno sladilo, ki se dodaja mnogim napitkom (dietne pijače) in jedem (jogurti) in sladkarijam (bomboni, žvečilni gumiji).

Kljub izjemno široki uporabi v sodobni prehrani povzroča zaskrbljujoče simptome, od izgube spomina, pa vse do tumorja na možganih. FDA (ameriška uprava za hrano in zdravila), ga je odobrila kot »varen« dodatek hrani, toda v resnici je aspartam ena izmed najnevarnejših snovi, ki jo mešajo v hrano nepoučene javnosti.

Aspartam je strokovno ime za umetni sladkor, znan tudi pod zaščitenimi imeni NutraSweet, Equal, Spoonful, Equal-Measure itd. Odkrili so ga po naključju leta 1965, ko je James Schlatter, kemik družbe G. D. Searle, testiral neko zdravilo proti čiru na želodcu.

Leta 1981 je bil aspartam odobren za uporabo v hrani, za sladkanje gaziranih pijač pa leta 1983. Leta 1985 je družba Monsanto kupila družbo G. D. Searle, ki jo je potem razdelila na dve samostojni hčerinski družbi, Searle Pharmaceuticals in NutraSweet Company.

Aspartam je kriv za več kot 75 odstotkov negativnih reakcij na živilske aditive, ki jih prijavljajo na FDA. Mnoge izmed teh reakcij so zelo resne, med njimi epileptični napadi in smrt, kot je mogoče prebrati že februarja 1994 v poročilu ameriškega ministrstva zdravja in socialnih služb.

Med 90 različnimi dokumentiranimi simptomi zaradi aspartama, ki so navedeni v tem poročilu, so glavoboli in migrene, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, otrplost, krči v mišicah, povečanje teže, kožni izpuščaj, depresija, utrujenost, razdražljivost, pospešeno delovanje srca, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave z dihanjem, napadi panike, motnje v govoru, izguba okusa, brenčanje v ušesih, vrtoglavica, oteženo pomnjenje in bolečine v sklepih.

Znanstveniki, ki so proučevali stranske učinke aspartama, ugotavljajo, da uživanje tega sredstva lahko povzroči, spodbudi ali poslabša kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, duševna zaostalost, limfom, deformacije pri novorojenčkih, bolečine v mišicah in diabetes.

Glavne sestavine aspartama so: aspartinska kislina (40%), fenilalanin (50%) in metanol (10%). Še posebej problematičen je metanol, ki je smrtno nevaren strup. Pri segrevanju aspartama nad 30 stopinj Celzija se tvori prosti metanol, ki lahko povzroči zastrupitev.

Monsantov patent za aspartam bo kmalu potekel, kar pomeni, da bo omenjeno umetno sladilo še bolj na široko zastopano v živilih. Sicer pa je Monsanto že patentiral nov izdelek - Neotame, ki je desetkrat močnejši od aspartama in precej bolj škodljiv.

Mimogrede, v ZDA živilsko - farmacevtski lobi intenzivno dela na tem, da aspartama ne bi bilo več obvezno navesti v deklaracijah na živilih, kar pomeni, da v tem primeru sploh ne bi mogli vedeti, da določeno živilo vsebuje aspartam.

In še priporočilo za konec - ko boste naslednjič kupili kakšen proizvod, na katerem piše z velikimi črkami (BREZ SLADKORJA!), si poglejte droben tekst na etiketi. Če bo na njej pisalo, da vsebuje aspartam, potem se igrate s svojim zdravjem in zdravjem vaših otrok. Zato dvakrat premislite, kaj boste storili, ko vas bo vaš malček naslednjič prosil za žvečilni gumi brez sladkorja.

SIBIRSKA ČAGA - "lesna goba" z zdravilnimi učinki.

Od leta 1950 je vlada bivše Sovjetske Zveze v povezavi s približno 1.200 pomembnimi znanstveniki vodila preko 3.000 poskusov-raziskav, v katere je bilo vključenih več kot 500.000 ljudi. Preučevala je učinke črne drevesne gobe čage imenovane tudi brezina goba, ker parazitira predvsem na brezah (Betula pendula) v severnih predelih. Čaga je sterilna oblika glive Inonotus obliquus, ki napada le debla živih zrelih dreves. Parazitira na tistih mestih, kjer je les poškodovan, na primer v razpokah in tam, kjer so drevesa polomljena. Čaga povzroči smrt dreves v petih do sedmih letih od takrat, ko se na njih naseli, zato jo v Rusiji imenujejo tudi rak breze. Občasno napada jelše ter redkeje nekatere druge vrste dreves v mešanih gozdovih, kjer rastejo tudi breze. Vendar čaga nabrana na ostalih drevesnih vrstah nima pravega farmakološkega učinka, kot ga ima tista nabrana na brezah, ki rastejo v ekstremno mrzlih predelih. Čaga ima ustrezen farmakološki učinek le, če je štiri do pet mesecev rasla pri temperaturah nižjih od -40ºC, kar pa je značilno za Sibirijo. Nabira se šele takrat, ko se breze posušijo in odmrejo, saj je takrat goba izčrpala vse za zdravje človeka pomembne učinkovine.

Rezultati študij, ki so jih opravljali v Rusiji od leta 1950 dalje, so bili državna skrivnost celih 40 let. Vodstvo države, atleti, astronavti in ostala ruska elita so dnevno uživali čago za izboljšanje fizičnih in mentalnih sposobnosti. Takratne raziskave so pokazale, da čaga vsebuje učinkovito mešanico aktivnih snovi, ki kažejo naslednje koristi: odpravijo posledice stresa, vzdržujejo imunske funkcije, izboljšujejo mentalno jasnost, izboljšujejo fizični perforacijski starostni učinek, uravnavajo funkcijo mišic in živcev, povečajo zmogljivost, odpravljajo utrujenost, izboljšujejo odpornost na bolezni, vplivajo na boljše spanje in pomagajo okrepiti imunski sistem. Skrivnost čage ni bila razodeta toliko časa, dokler je niso začeli okoli leta 1980 preučevati na Japonskem ter objavili rezultate.

O čagi je pisal tudi priznani ruski književnik Aleksander Solženicin v knjigi »Rakov oddelek«, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado. V knjigi opisuje lastno izkušnjo z rakom in kako ga je premagal s pomočjo čage. V knjigi je zapisal: »Da si ni mogel predstavljati nobenega večjega veselja kot, da je šel zadnji mesec pred napovedanim koncem svojega življenja v gozd, da pozdravi raka s čago, jo zdrobi, skuha na ognju, popije in se počuti dobro, kot kakšna žival«.

Znanstveniki in raziskovalci so že pred desetletji ocenili , da se bo v prvem desetletju 21. stoletja trg za nove naravne izdelke zelo razširil. Po vsem svetu se namreč vse več raziskovalnih skupin ukvarja s pridobivanjem medicinsko uporabnih snovi iz naravnih snovi. Veliko naporov je usmerjenih v preučevanje gob, med katerimi je tudi drevesna goba čaga. Današnje študije čage vključujejo predvsem raziskave raka (dojk, pljuč, želodca, kosti in melanoma), levkemije, HIV-a in bolezni imunskega sistema, diabetesa, ulkusa, kardiovaskularnih bolezni, pljučnice in pljučnih motenj.

V Sibiriji čagi, ki se v Rusiji uporablja tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini, pripisujejo čudežno delovanje. Kot ljudsko zdravilo se je čaga uporabljala tudi na Poljskem in v večini Baltskih držav. Tradicionalno se v omenjenih državah uporablja še danes za zdravljenje raka (vključno z rakom na prsih, na prebavilih, rakom ustnic, žleze slinavke, pljučnim, želodčnim, kožnim in rektalnim rakom ter Hodkinovimi boleznimi...), bolezni srca in ožilja ter diabetesa.

Čaga se ponaša z 215 fitohranili, s snovmi z veliko antioksidativno močjo, ki nas varujejo pred številnimi boleznimi, kot je infarkt, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, osteoporoza, pljučne bolezni in rak. Med temi fitohranili je 29 polisaharidnih ali beta glukanskih derivatov, učinkovitih proti raku. Vsebuje tudi ostale sinergistične antimutagene in antivirusne minerale, aminokisline in nukleozide.

Čaga vsebuje vodotopne kromogene (fenol-aldehidne derivate, polifenole, oksifenolkarbonske kisline in njihove kinone), kakor tudi gumiju podobno čagino kislino (do 60%), polisaharide (6-8%), flavonoid-inotodion, alkaloide, lignin, celulozo, steroidne in pterinske snovi, organske kisline, vključno z oksalno (do 4,5%), triterpenske kisline, proste fenole, silicijeve, železove, aluminijeve, kalcijeve, magnezi-jeve, natrijeve, cinkove, bakrove, manganove in kalijeve soli. Za razliko od ostalih zdravilnih gob vsebuje izjemno količino betulinske kisline in vsebuje SOD (superoksid dismutazo). SOD je izjemno učinkovit antioksidativen encim, ki se bori z reaktivnimi singlet kisikovimi molekulami, poznanimi tudi kot prosti radikali, da zaščiti pred celičnimi poškodbami. SOD je eden najpomembnejših antioksidantov v našem telesu. Čaga vsebuje veliko vitaminov C in E ter veliko več SOD kot večina antioksidativno pomembnih živil. Zanimivo je, da vsebuje najvišjo vrednost, ki je bila kdajkoli zapisana v ORAC skali in je preko 40.000-krat bolj učinkovita v antioksidativnih lastnostih kot ostali podobni naravni proizvodi, ki sodijo med živila.

V Sibiriji se čaga uporablja v zdravilne namene v uradni in ljudski medicini. Ljudstva v Sibiriji čago uporabljajo kot krepčilni napitek v obliki čaja, alkoholne mešanice, najpogosteje pa jo dodajajo olju iz oreščkov sibirske cedre, saj sledijo starodavnim izkušnjam, ki izhajajo iz dejstva, da olje kot topilo najbolj učinkovito veže substance. Uporabna je za zdravljenje različnih bolezenskih stanj. Ta čudežna goba zaradi svoje sestave in delovanja v strokovni literaturi dokazuje, da enostavno in na edinstven način koristi človekovemu zdravju.

DELOVANJE IN UPORABA ČAGE

 

Čago uporabljajo kot čaj, iz nje naredijo tinkturo ali pa s postopkom hladnega stiskanja iztisnejo olje. Čaj, tinktura z dodatkom olja iz oreščkov sibirske cedre in hladno stiskano olje iz gobe čaga v kombinaciji s hladno stiskanim oljem oreščkov sibirske cedre so prastara zdravila. Sodobne klinične raziskave kažejo, da je čaga naravno zdravilo proti raku, predvsem pa kaže dobre rezultate pri zdravljenju raka na pljučih, grlu, želodcu, črevesju, jetrih, materničnega vratu in raznih oblik levkemije. Zaradi svojega antioksidativnega delovanja ščiti celične komponente pred škodljivimi prostimi radikali. Ruski in Japonski zdravniki in raziskovalci so mnenja, da je čaga 100-krat bolj učinkovita, kot na primer goba Ganoderma lucidum (reishi) ali goba Phellinus linteus (v Koreji poznana pod imenom »Sanghwang«, na Japonskem pa kot »Mesimakobu«). To je potrdil tudi Nacionalni kmetijski inštitut v Koreji.

V kombinaciji hladno stiskanega olja iz gobe čaga ali tinkture na osnovi čage in hladno stiskanega olja oreščkov sibirske cedre, se še poveča čagin učinek. Poleg tega človeško telo dobi ogromno življenjsko pomembnih vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin, ki jih vsebuje hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre.

Po uživanju čage je povečano izločanje blata in vode, zato je potrebno piti vsaj 2 l tekočine. Če je pacient na intravenoznem hranjenju in zelo oslabel, se uživanje čage ne priporoča, ker je njeno delovanje premočno in prva dva dni še dodatno oslabi organizem zaradi intenzivnega čiščenja strupov. Vsaka substanca, ki deluje na celično detoksikacijo namreč na začetku povzroči navidezno poslabšanje stanja. Ta faza lahko traja nekaj ur ali pa največ 2 dni. Po tem nastopi občutno izboljšanje.

V Rusiji čago uporabljajo v uradni medicini pri zdravljenju raka. Znanstvene študije potrjujejo izjemen procent ozdravljivosti (96%), v mnogih primerih pa rak ostaja desetletja v latentnem stanju. Pri raku na rodilih, pljučih, jetrih, ledvicah, prostati in trebušni slinavki so pred leti na inštitutu v Tomsku izvedli študijo in po uživanju čage, kot je navedeno v 3. točki, prišli do ugotovitve, da je uživanje surove čage pri bolnikih povzročilo izjemno hitro razkrajanje rakavih tvorb. Dr. Valentina Ramiro vodi raziskovalni projekt intravenoznega doziranja čage pri levkemiji.

Čaga vsebuje zdravilne substance, ki naj bi rakavo celico programirale s kodo smrti. Stranskih učinkov ni, je pa nujno potrebno uživati veliko vode!

Na Medicinsko raziskovalnem inštitutu v Novosibirsku potekajo tudi raziskave o zdravljenju Parkinsonove bolezni. Raziskave sicer še niso zaključene, dosedanji rezultati pa kažejo na izjemno dobre rezultate.

Način uporabe:

Optimalno uživanje čage je opisano pod točko 2 in 3!
100gr. zadostuje za 2-mesečno kuro!

1. Malo žličko čage pojejte surovo. Lahko jo zmešate z medom.

2. 100gr. čage namočite v 1 do 1,5 litra vode. Premešajte in pijte vsak dan do 1 l. Na začetku se čaga še ne usede na dno, zato uporabite cedilo pri nalivanju v kozarec. Kar ostane v cedilu stresite nazaj v vrč. Vsakič dolijte toliko čiste vode, kot ste popili čagine raztopine. Pripravek lahko uporabljate 45 dni. Ko voda postane že svetla, je čaga izčrpana. Dodajte kvalitetno olje in nadaljujte z uporabo, kot je napisalo pod točko 3.

3. Dr. Valentina Ramiro iz Novosibirska je pri svojem delu prišla do ugotovitve, da čaga izjemno hitro in močno deluje na nadledvično žlezo, ki uravnava delovanje vseh žlez z notranjim izločanjem. Center za nadledvično žlezo je pod jezikom. Ta center je potrebno aktivirati in ga informirati s substanco, ki je v čagi. Za to dr. Ramiro priporoča žvečenje surove čage 2 x dnevno v intervalu 12 ur. Nadledvična žleza se namreč aktivira v času od 6h-8h zjutraj in znova čez 12 ur. Zato v tem času 15 min žvečite čago. Čim dalj časa jo imejte v ustih, da se njene farmakološke substance prenesejo v slino. Po 15-ih minutah to pojejte.

4. Čaj: 1 žlico čage prekuhamo v 1 l vode, vre naj 2 minuti. Pustimo stati ½ ure, precedimo in pijemo po požirkih, uporabljamo za umivanje (pri kožnih boleznih) in kot tonik za oči (pri boleznih oči).

Ko se uživa čaga je priporočljivo:

Navedena vsebina  je  namenjena samo izobraževanju in je ne priporočamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniško oskrbo s katerim koli izdelkom.

Glina  je osnovna komponenta površine zemlje in igra pomembno vlogo v človeštvu in kraljestvu narave.  ZELENA GLINA je bogata z življenjsko energijo in toplo energijo sonca, ki jo absorbira v času procesa sušenja na soncu. Edinstvene lastnosti Wagner zelene gline jo naredijo idealno za nego telesa, kakor tudi za naravno nego proti staranju. V starodavnih običajih, pred obdobjem Pedanius Dioscoridesa (grškega fizika, botanika in farmakologa, ki je deloval v obdobju Rimskega imperija) se je glina uporabljala za uživanje in je v praksi še dandanes. Bogata je z mikroelementi in mineralnimi solmi zaradi česar ima čistilni in energetski učinek. Je tonik za ljudi vseh starosti. Primerna je za nego telesa, maske, obloge lasišča, obraza, telesa, razstrupljanje telesa in uravnavanje bazičnosti. Zaradi lastnosti vpijanja strupov lahko glino uporabljamo tudi za notranje razstrupljanje telesa.

Wagner Zelena glina prihaja iz globine zemlje južne Sicilije, čistega neonesnaženega, sončnega in vetrovnega področja. Na površje se jo pridobiva v poletnih mesecih in jo sušijo na soncu, kar jo obogati z dodatno močjo in energijo. Glina izvira iz morskega področja, zaradi česar je bogata z naravnimi mikroelementi in mineralnimi solmi, kar jo naredi izjemno aktivno. Stara je okoli 6 do 16 milijonov let in leži na geološkem pasu, ko je bila Zemlja polna vitalne in koristne moči, ki je bila nedotaknjena in se z vsako uporabo v obliki mask, lepotilnih mask, zobnih past, kot tekočina v kopelih vrača v naše telo.

Vsebuje dvovalentno železo, ki je mlajši in bolj učinkovit ter da glini zeleno barvo, drugačno od ostalih glin, ki namesto tega vsebuje trovalentno železo. Ko jo zmešamo z vodo Wagner glina postane čudovita  zelena krema, gladka, mehka, voljna in gibka.

 

Notranja uporaba

1-2 čajni žlički zelene mineralne gline umešamo v mlačno vodo ter dobro premešamo (najbolje z leseno ali plastično žličko). Pustimo stati nekaj minut. Ta mešanica je idealna za uživanje zjutraj – ca. 1 uro pred zajtrkom. Zelena mineralna glina se lahko uživa tudi preko celega dne.

Kura pitja po Dr.G.Ferraro

Zelena mineralna glina se pije neprekinjeno mesec dni pripravljena po zgornjih navodilih. Po mesecu dni naredimo pavzo za najmanj 10 dni. Potem lahko spet nadaljujemo s kuro.

Nasvet:

Uživanje zelene mineralne gline blagodejno vpliva po obilnem obroku ali po prevelikem zaužitju alkohola.

 

Zunanja uporaba

Za povoje, obloge, maske za obraz,…

 

Tradicionalni recept

Zeleno mineralno glino nežno umešamo z vodo, da dobimo gladko, kremno zmes.

Masko nanesemo na želene dele telesa in pustimo delovati ca.10 minut. S toplo vodo in s pomočjo krpice ali gobice za umivanje speremo obloge.

 

Osnovni recept po Dr.G.Ferraro

Med in vodo zmešamo ter dodamo olje – ponovno premešamo (uporabimo leseno ali plastično žličko). Počasi dodajamo zeleno mineralno glino ter previdno premešamo, da dobimo gladko, kremasto zmes. Uporabimo enako kot pri tradicionalnem receptu.

 

Naravne reakcije: Ko speremo glino s kože, lahko čutimo zategnjenost, zaradi boljše prekrvavitve je lahko naša koža bolj rdeča. Pri občutljivi koži lahko pride tudi  do občutka skaljenja.

Najpogosteje dajemo glinene obkladke le enkrat dnevno, v težjih primerih večkrat na dan. Vsakič na obolelo mesto položimo sveže pripravljeni oz. nov obkladek, saj so posamezni obkladki za enkratno uporabo.

Pri revmatičnih težavah in obolenju prebavil pomagajo topli obkladki; pri oteklinah, poškodbah, migrenskih glavobolih, krčnih žilah in srčnih motnjah pa hladni obkladki.

 

OBKLADEK - Nanesemo do 2 centimetra enakomerno debelo plast gline. Tako pripravljen obkladek položimo neposredno na kožo. Če je potrebno, lahko med kožo in obkladek položimo kos gaze ali druge tanke tkanine iz naravnih materialov.

Oblogo iz gline lahko pustimo na obolelem mestu od ene ure do cele noči, odvisno od primera. Če se obloga uporablja za zdravljenje gnojnih ran, se mora obkladek zamenjati vsako polno uro. Obkladek lahko predčasno odstranimo, če bolečina postane močnejša ali ko se vroč obkladek po pol ure na obolelem mestu ne shladi.

Po uporabi je glino treba zavreči, ker je izgubila moč in je prežeta s strupenimi snovmi, ki jih je posrkala.

 

MASKE -  zmešamo glino z vodo (pri mastni, aknasti koži dodamo jabolčni kis), da nastane zmes strukture maske za obraz in jo nanesemo na celoten obraz (razen oči), vrat, dekolte. Pustimo delovati 10 minut in izperemo z mlačno vodo. Kožo namažemo s kremo za obraz.

 

Še nekaj težav pri katerih uporaba zelene gline dobro dene:

AKNE IN TEŽAVE S KOŽO UŽIVANJE 3 TEDNE NA TEŠČE
MAZANJE 3X TEDENSKO (NA DEBELO) 1 ura
 
BELI TOK OBLOGE TOPLE NA SPODNJI DEL TREBUHA (KADAR NI MENSTRUACIJE) 2 - 3 URE LAHKO VEČKRAT NA DAN
 
BRADAVICE, BRAZGOTINE MAZANJE NA ZELO DEBELO (2 CM) VEČ MESECEV, VEČKRAT DNEVNO
 
BRONHITIS 1X DNEVNO TOPLA OBLOGA NA PRSI 10 DO 20 DNI
 
BOLEČINE PO POŠKODBAH, ZVINIH OBLOGE VEČKRAT DNEVNO, DEBELINA 2-3 CM, NI DOLOČENO
 
CELULIT UŽIVANJE 3 TEDNE
OBLOGE 30 DNI
 
ČIR NA ŽELODCU UŽIVANJE 21 DNI
OBLOGE TOPLE NA ŽELODEC 15 DNI ALI VEČ
 
RAZSTRUPLJANJE TELESA UŽIVANJE 3 KURE; 1. IN 2KURA -  3 TEDNE, 1 TEDEN PAVZE, 3. KURA - EN TEDEN IN EN TEDEN PAVZE.
 
GLIVICE NAMAŽEMO PREDEL KJER SO GLIVICE. TENKO VEČKRAT DNEVNO (cca. 14 DNI)
 
HEMEROIDI UŽIVANJE 3 TEDNE
MANJŠI OBKLADKI, DO 2 URI
POSIPAMO Z GLINENIM PRAHOM, ALI MAŽEMO 1 TEDEN
 
JETRA - HEPATITIS UŽIVANJE NA TEŠČE 3 TEDNE
OBLOGE NA JETRA VSAKE 2 - 3 URE 3 TEDNE
 
JAJČNIKI - VNETJE UŽIVANJE ZJUTRAJ 3 TEDNE
OBLOGE 2-3 CM, 14 DNI
 
KRČNE ŽILE UŽIVANJE 2 MESECA
OBLOGE DO 2CM 2 MESECA
 
LUSKAVICA UŽIVANJE LAHKO TRAJA TUDI DO 4 MESECE
OBLOGE NA JETRA LAHKO TRAJA TUDI DO 4 MESECE
 
MEHUR - VNETJE UŽIVANJE 3 TEDNE
OBLOGE TOPLE NA TREBUH NAJMANJ 10 DNI
 
ZATEKANJE NOG UŽIVANJE 3 TEDNE
OBLOGE ZVEČER NA JETRA 3 TEDNE
 
REVMATIZEM OBLOGE 2 - 4 CM DNEVNO, PONOČI PA DEBELEJŠA OBLOGA VZTRAJNOST
 
SONČNE OPEKLINE OBLOGE HLADNE, MENJAMO VSAKO URO, MED OPEKLINO IN GLINO POLOŽIMO GAZE PO POTREBI
 
ZAPRTJE, ZGAGA UŽIVANJE, GLINO POMEŠAMO IN IZPIJEMO... ZJUTRAJ ALI ZVEČER PO POTREBI

 

Te informacije so namenjene samo izobraževanju in jih ne priporočamo za ugotavljanje ali zdravljenje bolezni. Ne svetujemo, da bi kdorkoli zamenjal tradicionalno zdravniško oskrbo s katerim koli izdelkom.

Obiščite našo spletno prodajalno.

Trgovina
clock-ophoneenvelope